Anatomija tehničnega D.I.R. potapljača
Dobra potapljaška oprema je sestavljena na tak način, da je namenjena za vse vrste potapljanja, od potapljanja v odprtih vodah (OWD) do jamskega potapljanja, tako da dodajanje opreme za vsako vrsto potapljanja ne spreminja obstoječe konfiguracije opreme, temveč se z njo ujema.
                  Photo by www.frogkick.nl.
Potapljanje z vedno enako konfiguracijo opreme nam omogoča vedno enako reakcijo v težavnih in nevarnih situacijah. Zaradi dobrega poznavanja enake opreme je potapljač manj obremenjen. Uporabljamo minimalno opremo, ki je hidrodinamična in omogoča reševanje številnih problemov, ki se med potopom lahko pojavijo ali pa jih celo preprečuje.

Pred približno desetimi leti se je na Floridi začelo širiti DIR potapljanje. Največji poudarek tega sistema je na varnosti potapljača oz. celotne skupine. Razvit je bil na podlagi izkušenj pridobljenih v jamskem potapljanju, kjer je pravilna konfiguracija opreme in upoštevanje določenih pravil življenjskega pomena. Najstrožje se ga drži skupina jamskih potapljačev WKPP (Woodville Karst Plain Project) ki zadnjih nekaj let držijo kar nekaj rekordov v jamskem potapljanju (5,7 km v eno smer na povprečni globini 90 m, seveda se ne potapljajo z zrakom temveč z mešanicami).

Prav iz njihovih vrst se je pred nekaj leti rodila tudi DIR šola tehničnega in jamskega potapljanja GUE (Global Underwater Explorers), katere temeljni cilj je povečanje varnosti potapljača in dvig njihove usposobljenosti na najvišji nivo. Potapljačevo izobraževanje ni nekaj kar se po tečaju konča, temveč traja celo življenje. Ta šola se je rodila tudi iz grenkega spoznanja, da usposobljenost povprečnega potapljača iz leta v leto pada, saj smo, tako v svetu kot pri nas, priča poplavi potapljaških šol, katerih temeljni cilj je vse prevečkrat hitri zaslužek, žal dostikrat na račun premajhne usposobljenosti potapljačev in posledično njihove manjše varnosti.