Regulatorji
Uporabljata se primarni in rezervni regulator (ne varnostni, ali "octopus" temveč rezervni), ki imata vsak svojo prvo stopnjo. Primarni regulator je na

Komplet regulatorjev. Za povečavo klikni na sliko.

cevi  dolžine 2,1m. Razlogov za dolgo cev primarnega regulatorja je več, najpomembnejši je hitra reakcija v situaciji, ko sopotapljač ostane brez plina. Hitrost te reakcije je mnogokrat življenjskega pomena, saj je sopotapljač običajno pod velikim stresom priplava po plin. Najbolje je vedno darovati regulator, ki je v ustih, ker vedno vemo kje je, je delujoč, hkrati pa mu sopotapljač tudi zaupa, saj vidi da smo iz njega dihali. Potapljač brez plina ne potrebuje dodatnih problemov z iskanjem octopusa, neodprtosti drugega ventila, njegovega slabega delovanja itd. Običajno so problemi s plinom začasne narave, kot npr. premajhna odprtost ventila ali izguba regulatorja iz ust in ko problem odpravimo lahko nadaljujemo s potopom. Probleme pa lažje rešujemo, če je sopotapljač na daljši cevi, tako da se lahko obrne in imamo dostop do njegovih ventilov, brez nevarnosti, da bi mu pri tem potegnili regulator iz ust.
 
S pomočjo 2,1 m dolge cevi lahko plavamo tudi drug za drugim in se tako rešimo skozi ožine na potopljenih ladjah ali v jamah. Primarni regulator je vedno na desni strani, gledano od zadaj, zaradi redundance in lažje delitve plina. Dolga cev poteka po desni strani naravnost navzdol, za krilci, pod kanistrom svetilke, če le te nimamo, pa okoli noža ali zataknjeno za pas, spredaj diagonalno čez prsi gor, za vratom okoli glave in z desne strani v usta. Cevi so pozitivno plovne. Pri potapljanju je pravilna pozicija vodoravna, zaradi boljše izmenjave plinov v tkivih in manjšega vodnega upora. Zato bo plavajoča dolga cev vedno mirovala pritisnjena ob telo. Dolga cev primarnega regulatorja rešuje več problemov na en mah in pri tem ne uvaja novih ter ni v nasprotju z ostalo opremo.
 

Glavni in rezervni regulator. Za povečavo klikni na sliko.

Rezervni regulator mora biti vedno in takoj dosegljiv. Obesimo ga okoli vratu na elastično cevko ali elastičen trak, ki ga pritrdimo z vezico, podobno kot je pritrjen ustnik na regulator. Nahajati se mora tik ob vratu, tako da čimbolj zmanjšamo venturi efekt na regulator in s tem preprečimo njegovo "bruhanje". Priključimo ga na levi ventil, gledano z zadnje strani, s kratko cevjo, da ne opleta v vodnem toku.
 
Medpritisk regulatorjev mora biti minimalen, vendar zadosten, da preprečimo "bruhanje" (angl. freeflow) rezervnega regulatorja in zmanjšamo obremenitev druge stopnje regulatorja in cevi. Ne uporabljamo protitočnih (angl. upstream) regulatorjev, regulatorjev v katere pride voda kadar smo v močnem toku, regulatorjev, ki zahtevajo priključke cevi po naročilu (nestandardni navoji). Spoje cevi in druge stopnje pustimo ohlapno zategnjene tako da drugo

Spoji so ohlapno zategnjeni. Za povečavo klikni na sliko.

stopnjo regulatorja pod vodo odvijemo in zamenjamo z drugim regulatorjem, če uporabljamo na potopu več jeklenk, kot je to pogosto pri tehničnem in jamskem potapljanju. Manometer gre iz leve prve stopnje naravnost dol, po levi strani in je s karabinom pripet na levi bočni D-ring. Nima zaščitne obloge ali konzole in ostalih nepotrebnih štrlin. Cev manometra mora biti dovolj kratka, da pri plavanju ostane v zavetju telesa in dovolj dolga da ga lahko odčitamo, če pa spredaj nosimo še dodatne etapne ali dekompresijske jeklenke ga med odčitavanjem odpnemo.