LOM SVETLOBE
  

Različne valovne dolžine se različno lomijo
 

Verjetno ste že vsi opazili, da ko vtaknemo slamico v kozarec z vodo se ta navidezno zlomi. Zakaj se slamica, ko jo damo v kozarec zlomi, ko pa jo vzamemo ven je spet ravna?

Odgovor na to vprašanje dobimo v lomu svetlobe? Kaj? Svetloba se lomi? Pa še kako. Kot vsako drugo valovanje se tudi svetloba pri prehodi iz enega medija v drugega lomi. Lomni količnik je razmerje med hitrostjo svetlobe v vakuumu (c0) ter hitrostjo svetlobe v dani snovi (c).

n = c0 / c

Kako pa lahko to v praksi vpliva na kvaliteto našega potopa. Vsak, ki je opravil potapljaški tečaj je plaval brez maske torej ve, da se brez maske pod vodo vidi zelo malo ali pa skoraj nič. Krivdo temu lahko pripišemo lomu svetlobe. Namreč "optika" našega očesa je narejena tako, da sliko pravilno projicira na mrežnico, če je leča očesa v stiku z zrakom. Ko pa se potopimo pod morsko gladino, se razmere na leči očesa spremenijo. Naš optični inštrument, ki je naravnan na razmere leča/zrak se kar naenkrat znajde v razmerah leča/voda. Naše oko pa nima takšnih "fokusnih" sposobnosti, da bi uspelo izostriti sliko pod vodo.

Kaj pa storimo mi, zviti potapljači? Nataknemo si masko. Tako ustvarimo med vodo in očesom zračni prostor, kateri omogoča očesu, da izostri sliko. Vendar pa se je sedaj pojavil še četrti material poleg vode, zraka in leče v očesu. To je steklo maske.
 

Tudi pri prehodu svetlobe skozi steklo maske se ta lomi in do očesa pride tako že "pokvarjena" oz. lomljena "popačena" slika. Ta efekt nam pod vodo povzroči rahlo težavico in sicer; vse pričarane lepote podvodnega sveta so bližje in večje kot so v resnici.

Slikica, ki nam nazorno pokaže, da se svetloba pri prehodu skozi medije res lomi.