prof. Dr. Igor
Mekjavič raziskovalec
Profesor Igor B. Mekjavič je eden izmed vodilnih
svetovnih strokovnjakov pri preučevanju vplivov okolja
na človeka. Že od leta 1979 preučuje vplive visokega
pritiska (pri potapljanju), nizkega pritiska (visoko v
gorah ali v letalih), nizkih temperaturnih pogojev (hipotermije),
vročih in vlažnih pogojev (hipertermije), raziskuje pa
tudi vplive povečane in zmanjšane gravitacije.
V svoji raziskovalni dejavnosti sodeluje z raziskovalci
in proizvajalci v Kanadi, Sloveniji, na Švedskem, v
Veliki Britaniji, Izraelu in Grčiji.
V zadnjih letih se Mekjavič posveča predvsem
raziskovanju vplivov različnih dejavnikov kot so
hipoksija, hipoglikemija, dušikova narkoza, telesna
pripravljenost, aklimatizacija, itd. na človekov
termoregulacijski sistem.
Raziskuje vpliv teh dejavnikov na možnosti preživetja v
mrzlih okoljih. Intenzivno preučuje tudi učinkovitost
terapije s HBO (hiperbarična oksigenacija) pri
zdravljenju poobsevalnih ran, poškodb živčevja,
omrzlinah, itd. Video posnetek
Pripravili smo kratek video posnetek (StreamVideo™) pogovora s
profesorjem. Če si ga želite ogledati, kliknite na
spodnjo ikono.
Posnetki so pripravljeni s pomočjo sodobne video tehnologije Real Video Stream™.
Za
ogled video posnetkov potrebujete predvajalnik
Real
Alternative, ki si ga lahko brezplačno
presnamete z našega strežnika. Kakovost predvajanega posnetka
je odvisna od hitrosti vašega internet priključka.
Priporočamo ADSL povezavo ali kabelsko povezavo.
SDN: G. Mekjavič, od kdaj deluje barokomora v Sloveniji?
I. Mekjavič: S to barokomoro je pravzaprav
povezana zanimiva zgodba. Ta barokomora je imela
vlogo rezervne komore v času remonta večje komore v
eni izmed bolnišnic v Vancouver-u (Kanada). Lastnik
jo je zaradi finančnih razlogov želel prodati, za to
sem takrat odločil da jo zamenjam s svojim
stanovanjem v Kanadi. Res je bila ta ideja za tiste
čase malce nora, vendar danes vem, da je bila to
pravilna odločitev. Takoj za tem je bila leta 1989
pripeljana iz Kanade v Slovenijo. Komora je bila
nato skladiščena nekaj let v Ljubljani. Kasneje sem
dobil obisk iz medicinske fakultete, ker so
zvedeli, da imam barokomoro in so se zanimali za
sodelovanje. S svojimi sredstvi sem takrat usposobil
laboratorij, istočasno pa sta pomagala še dva
kanadska magistrska študenta, ki sta se odločila za
študij pri nas. Tehnika barokomore pa sem takrat
pripeljal kar iz Kanade. Leto 1994 je bilo prelomno,
saj smo ob otvoritvi laboratorija že uspešno izvedli
prvo terapijo s hiperbaričnim kisikom. Čez tri leta
pa sem že organiziral podiplomski študij
baromedicine, ki je bil zelo dobro obiskan, saj so
tri generacije zdravnikov šle skozi ta izbirni
predmet.
SDN: Kakšen je postopek, ko gre za sum
dekompresijske bolezni, od klica do
organizacije prevoza do barokomore? I. Mekjavič: V ta namen je na voljo moja
osebna številka prenosnega telefona, saj je taka pot
do pravilnega ukrepanja najbližja. Sam sicer ne
zmorem zagotavljati 24-urnega dežurstva, za to je
vsakomur na voljo mednarodna številka DAN pomoči na
kateri so dežurni 24 ur na dan. Potapljaču, pri
katerem gre za sum dekompresijske bolezni je
potrebno nemudoma nuditi kisik in organizirati
prevoz do najbližje barokomore. Naša komora nudi
podporo DAN organizaciji in je raziskovalnega
značaja.
SDN: Kdo vse sodeluje pri terapiji in kaj
obsega HBO terapija? I. Mekjavič: Če gre za primer dekompresijske
bolezni sem sam usposobljen za primarno oskrbo
poškodovanca. Ko gre za reševanje človeškega
življenja je potrebno ukrepati hitro in učinkovito.
Običajno je istočasno prisoten tudi zdravnik.
Razpolagamo s skupino zdravnikov, ki priskočijo na
pomoč. Prisotni so še tehniki in asistenti, običajno
gredo pri prvi terapiji skupaj s ponesrečencem v
barokomoro. Standardna osnovna terapija praktično ne
obstaja, saj se le ta določa na prvi terapiji v sami
komori med izvajanjem. Čas terapije je odvisna od
simptomov in znakov ponesrečenca.
SDN: Kako je s plačilom terapije? I. Mekjavič: Naše raziskovalno delo je
financirano iz več virov. Do leta 2000 so bile za
udeležence terapije brezplačne. Opravili smo
povprečno 14 potapljačev na leto. Od leta 2000
naprej pa je terapija plačljiva in sicer Inštitut
Jožef Stefan je uro terapije ovrednotil na 24.600
SIT (brez DDV). V ceno so vključena vsa potrebna
sredstva ter ekipa. Drugje po Evropi je ta cena
najmanj dvojna. Seveda v kolikor je udeleženec član
DAN organizacije, mu celotno terapijo krije DAN, v
nasprotnem mora znesek poravnati udeleženec sam.
SDN: Koliko terapij ste do sedaj že opravili? I. Mekjavič: Od leta 1994 naprej smo opravili
zanesljivo več kot 4000 terapij. To sicer pomeni
manj udeležencev, ker povprečno izvajamo 15 terapij
po udeležencu. Z primerjavo lahko povem, da na
primer potapljač potrebuje eno terapijo, nekdo, ki
je zastrupljen z ogljikovim monoksidom potrebuje
recimo dve terapiji, medtem ko terapije pri
zdravljenju poobsevalnih ran lahko trajajo tudi do
30 krat. Torej v povprečju od 10 do 15 terapij po
pacientu.
SDN: Za kakšne oblike potapljaških bolezni je
šlo v zadnjih letih? I. Mekjavič: K nam so v glavnem prišli
ponesrečenci s težjimi oblikami dekompresijske
bolezni. Terminologija se sedaj malce spreminja,
tako, da ne ločimo več po tipu (Type I, Type II),
temveč ločimo po lažji ali pa težji obliki
dekompresijske bolezni. Po tej klasifikaciji smo v
glavnem izvajali terapije za težje oblike, ki so
bile do sedaj vse uspešno izvedene. Uspešno smo tudi
opravili nekaj terapij na potapljačih, ki so se že
predhodno zdravili s HBO terapijo zaradi težjih
oblik dekompresijske bolezni (paraliza ipd.)
SDN: Ali je tovrstna barokomora edina v
Sloveniji? I. Mekjavič: Da, zdi se mi, da je to edina,
žal. Sicer nimam uradnih podatkov o ostalih.
SDN: Pri katerih projektih povezanih s
potapljanjem ste že sodelovali? I. Mekjavič: Na področju potapljanja sem
sodeloval pri več projektih povezanih z
dekompresijsko boleznijo, kjer z oftamološko
(očesno) metodo določamo stopnjo dekompresijske
bolezni. Na področju regulatorjev imamo prav tukaj
napravo za merjenje delo dihanja, ki ga zahteva
določena dihalna naprava. Najbolj pa smo znani po
raziskavah o termoregulaciji, saj smo na tem
področju naredili kar precej raziskav.
V zadnjih letih pa se posvečamo predvsem
raziskovanju vplivov različnih dejavnikov kot so hipoksija, hipoglikemija, dušikova narkoza, telesna
pripravljenost, aklimatizacija, itd. na človekov termoregulacijski
sistem. Raziskujemo vpliv teh dejavnikov na možnosti
preživetja v mrzlih okoljih. Zadnje odmevnejše
raziskovanje smo opravili na severnem morju, kjer
smo potapljačem na 6 urnem potopu na globini do 180
metrov nadzirali temperaturo telesnega jedra. V ta
namen smo izdelali sistem brezžičnega nadziranja s
pomočjo pilule (ampula). Zadnji projekt pa je bil na
Norveškem, kjer smo ugotavljali občutljivost
potapljačev na spremembo temperature na globinah do
250 metrov.
SDN: Leta 1997 ste na Bledu organizirali
odmeven kongres hiperbarične medicine. I. Mekjavič: Da, program na tem kongresu je
bil precej bogat. Precej dogodkov se je zvrstilo
pred in po samemu kongresu. Med ostalimi je bil en
dan posvečen tudi tehničnemu potapljanju na katerem
je predaval g. Bill Hamilton, ki je sicer tudi moj
dober prijatelj. Organizirali smo tudi enodnevno
srečanje baromedicinskih društev iz Švice, Avstrije
in Slovenije. Vseh udeležencev je bilo preko 160 iz
celega sveta, organizacija in priprave na kongres so
trajala eno leto.
SDN: Pri SPZ je bila ustanovljena znanstvena
komisija, katere član s te tudi vi. Kakšna je njena vloga? I. Mekjavič: Zaradi velikega zanimanja sem
predlagal Slovenski potapljaški zvezi, da ustanovimo
Znanstveno komisijo, ki bi vsaj enkrat letno
organizirala predavanja na katera lahko pridejo vsi
potapljači in ostali ter zvejo kaj novega. Mišljeno
je bilo tudi, da se takih predavanj udeležijo tudi
ostali strokovnjaki (arheologi, biologi, ipd...) in
bi tako lahko prišlo do izmenjave mnenj ali
diskusije. Zdi se mi tudi, da bi ta komisija lahko
pomagala tudi kakšni drugi komisiji, recimo
zdravstveni, ko bi ta želela zvedeti kakšno
informacijo na kateri mi delamo raziskovalno.
SDN: Na koncu najinega pogovora g. Mekjavič,
še zadnje vprašanje, kaj svetujete potapljačem? I. Mekjavič: Hm, takole na hitro. Moj nasvet
je, naj se potapljači čim več izobražujejo, kajti
neznanje je lahko velik ter nevaren potapljačev sovražnik.
DAN - Divers Alert Network
Potapljaška organizacija za pomoč potapljačem, ima
centrale na vseh celinah sveta.
Mednarodna klicna
številka DAN_EUROPE POMOČ +39 039 605 7858
Podatke o operativnih centrih DAN-a lahko preverjate
na naslovu
DAN
Europe.
V Sloveniji
Pomoč potapljačev reševalcev: reševalce najbližje
reševalne postaje Podvodne reševalne službe dobite preko
najbližjega centra za obveščanje in alarmiranje na telefon
112.
Barokomora Ljubljana:
prof. dr. Igor B.
Mekjavič 041 696 558
DAN Slovenija.
Komora je locirana na
Institutu Jožef Stefan.
D.I.R. anatomija Zaradi svoje enostavnosti je sistem D.I.R. primeren za vse vrste potapljanja, tako rekreativnega kot tudi tehničnega ali jamskega. Več o tem...
Ne najdeš kar iščeš?
Išči pametneje. Uporabi iskalnik po spletnih straneh SDN. V iskalno polje
vpiši iskano besedo, pojem ali stavek. Označi kriterij in klikni gumb Najdi. Več o tem...
FAQ Rubrika
Novost na naših straneh Pogosto zastavljena
vprašanja - Vabilo k sodelovanju. Zastavite vprašanje,
odgovorili vam bomo v najkrajšem času.
Več o tem...
Vaše mnenje
Ali lahko to spletno stran še izboljšamo? Bi jo
radi pohvalili ali povedali, kaj na njej manjka?
Kliknite tu in nam to sporočite!
Povej naprej!!!
Če mislite, da bi ta spletna stran lahko bila zanimiva
za kakšnega vašega znanca ali prijatelja,
mu
jo priporočite!
Knjiga vtisov!
Na tem mestu sprejemamo poleg pozitivnih mnenj,
dobronamernih kritik, iskrenih čestitk, pohval, vzpodbud
tudi nekontrolirane izlive navdušenja.
Klikni tukaj!
Potapljaški forum!
Pogrešate odprto debato o potapljaški opremi, lokacijah,
akcijah, želite spoznati kaj novega? Enostavno prijavite
se na naš potapljaški forum.
Več o tem...
Video posnetek
