|
Zgodba o ladji Baron GAUTSCH
Ladja je dobila ime po ministru za šolstvo ter nato prvemu ministru baronu Paul Gautsch von Frankenthurm. Ladja je bila narejena v škotski ladjedelnici Gourlay Bros. & Co. – Dundee leta
1908. Dolga je bila 84,5m široka 11,64m ter visoka
(od morske gladine) 7,5m. Ladjo so poganjali trije parno/naftni motorji moči 4.600 konjskih sil. Maksimalna hitrost ladje je bil 16 vozlov. Kapitan ladje je bil Paul Winter. Ladja je imela tudi dve sestrski ladji in sicer Prinz Hohenlohe (narejen v ladjedelnici Gourlay Bros. &
Co. ter po prvi svetovni vojni preimenovana v "Friuli") in Baron
Bruck (preimenovana po prvi svetovni vojni Palatino,
potopljena leta 1941).
Slika salona v prvem razredu
Posadka ladje je štela 66 mož sprejela pa je lahko 87 potnikov v kabinah prvega
razreda, 40 potnikov v kabinah drugega razreda in 150 potnikov v kabinah tretjega
razreda.
Posnetek odhoda ladije iz
Malega Lošinja 13. avgusta 1914
Ladja je izplula iz Malega Lošinja 13. avgusta 1914 ob 11:00 uri
v smeri proti Trstu, kjer naj bi bila ob 18:00 uri. Morje
je bilo mirno, vremenske razmere idealne. Krmilo ladje je
prevzel prvi oficir Luppis. Luppis je ob 13:40 brez
dovoljenja kapitana predal krmilo drugemu oficirju Tenze-u,
sam pa se je odpravil na kosilo v restavracijo v prvem
razredu. Približno ob 14:40 so ladjo Baron Gautsch
opazili 7 milj severno od otokov Brioni. Ladja se je
nahajala sredi minskega polja, katerega je le malo prej
postavila ladja Basilisk, katera je tudi opozarjala Baron
Gautscha naj ne pluje v tej smeri, vendar je Tenze
nadaljeval s plovbo. V četrtek, 13. avgusta 1914, je bila
ladja skoraj mimo minskega polja, ko je ob 14:45 silovita eksplozija raztrgala trup ladje.
Carmen Rubini, edina še živeča potnica ladje je
povedala: "Natakarica je ravno odprla vrata in nam
prinesla kavo, ko je eksplodiralo. Tekli smo iz kabine v
zgornje palube, kjer smo videli kapitana, ki je neuspešno
poizkusil organizirati evakuacijo ladje. Na krožnih
stopnicah, ki vodijo na promenade sem zadnjič videla
svojo mater, ki je držala v naročju moja dva
bratca". Rušilci Csepel, Triglav in Balaton so rešili 159 potnikov ter iz morja potegnili 68 trupel. 177 potnikov v večini ženske in otroci so umrli v tej nesreči.
Po pričevanjih preživelih so člani posadke reševali le sami sebe medtem, ko so bili potniki prepuščeni
usodi. Ladja se je hitro nagnila na bok ter po sedmih minutah potonila.
Drugega oficirja Tenzeja so našli mrtvega v Puli nekaj
dni po tragediji. Pod bremenom zagrešene tragedije je storil samomor. Kapitana in prvega oficirja so tudi
aretirali vendar sta po dolgem sodnem procesu bila oproščena
vsake krivde.
Kapitana in prvega oficirja je zaposlil Avstriski Lloyd, kateri je tudi bil lastnik ladje
Baron Gautsch. Lloyd je tudi obtožil avstrijsko
mornarico, ker ni poslala ladje, ki bi označevala minsko
polje. O preiskavi ni ohranjen noben zapis oz. ohranjen je
bil le en zapis, ki ga je imel spravljenega odvetnik dr.
Schapiro vendar so mu, ker je bil žid, Nemci leta 1939 zažgali
pisarno z dokumenti. Tako so se v Rovinju ohranili le
podatki s sojenja kapitanu Winterju ter prvemu oficirju
Luppisu.
Ladja sedaj leži na globini 40m in je ena lepših razbitin v Jadranu.
Žal je Jugoslovanska vojska uporabljala to ladjo kot
vadbeni poligon za vojaške potapljače, ki so pri svojih
vajah ladjo tudi poškodovali. Ladja je lepo prehodna možna je tudi penetracija. V sami razbitini je tudi precej življenja.
Zaradi večje globine je potop na ladjo primeren za bolj izkušene potapljače zelo pa je priporočljiva uporaba mešanice
triox (standardna oznaka 21/35, ki vsebuje 21% kisika, 35
% helija, ostalo dušik).
|
