Iz česa je kost?
Kost je trda, a ne le to, tudi prožna je. Prožna je zaradi organskih snovi, ki jih izločajo okoli sebe kostne celice; trdoto pa dajejo kosti anorganske snovi, ki jih prav tako celice nalagajo v organsko medceličnino. Organske in anorganske snovi se v kosti tako prepletajo, da je kost hkrati trda in prožna. V mladosti je v kosteh več organskih snovi kot anorganskih. Zato so v mladosti kosti bolj prožne. V starosti pa prevladujejo anorganske snovi in so kosti zato bolj krhke. Otroku se pri padcu kost ne prelomi tako hitro kot starejšemu človeku.

Kako je kost zgrajena?
Nekatere kosti, in sicer tiste, ki so po obliki dolge, imajo v srednjem delu votlino. V tej votlini je kostni mozeg. Pri mladem človeku je kostni mozeg rdečkast, ker nastajajo v njem rdeče krvne celice. V kosti odraslega človeka pa se v kostnem mozgu dolge kosti kopiči maščoba in je mozeg rumenkast. Na presekani kratki in ploščati kosti pa vidimo, da tudi te kosti v sredini niso polne. V njih so koščene ploščice, paličice in stebrički, ki se med seboj prepletajo. V vmesnih votlinicah je vse življenje rdečkast kostni mozeg. V njem nastajajo vedno nove rdeče krvne celice. Tako zgrajena sta tudi oba konca dolge kosti. Ker so kosti tako zgrajene, so lažje, pa nič manj trdne. Vsaka kost je na površini pokrita z nekakšno kožico, to je pokostnica. V pokostnici so krvne žilice, ki prinašajo hrano kostnim celicam, ter živci, zato je pokostnica izredno občutljiva. Ob prelomu in drugih poškodbah kosti nastajajo iz pokostnice nove kostne celice. Pri celjenju kosti ima zato pokostnica zelo pomembno vlogo.
 
Sklepi?
Sklep je mesto, kjer se premično stikata dve ali več kosti. Ploskvi stikajočih se kosti pokriva hrustanec. Hrustanec je zelo gladek in prožen. Zmanjšuje trenje ter pritisk med obema kostema. Sklep obdaja posebna ovojnica , ki ga nepredušno zapira. V sklepno špranjo izloča ovojnica sklepno tekočino. Zaradi nje sta sklepni ploskvi vedno vlažni in je zato trenje kar se da majhno.
Oblike sklepov so različne. Od njihove oblike je odvisno gibanje kosti v sklepu. Če je sklep kroglast, kot npr. v rami, je mogoče premikanje v vse smeri; v večini sklepov pa se premikajo kosti le v eno smer, na primer v komolcu, v členkih prstov itd.
 
Deli skeleta:
 
Kosti trupa
Hrbtenica daje glavno oporo trupu. Sestavlja jo večje število (32-33) kratkih kosti vretenc Vretenca se stikajo s sklepi. Med vretenci so ploščice prožnega hrustanca, zato je hrbtenica rahlo upogljiva. In ker je hrbtenica še nekoliko ukrivljena, je v celoti prožna ter deluje ob hoji in skakanju kot vzmet.
Vsako vretence ima odprtino, tako da vretenca, stoječa druga ob drugem, sestavljajo hrbtenično cev. V tej cevi je važen del živčevja, to je hrbtenjača.
Glede na lego v telesu razločujemo: vratna, prsna, ledvena, križnična in trtnična vretenca. Križnična vretenca so zrasla v enotno kost križnico, trtična vretenca pa so pri človeku močno zakrnela. Mnogi drugi vretenčarji pa imajo večje število trtičnih vretenc, ki sestavljajo rep. Po obliki sta povsem različna od drugih vretenc prvo in drugo vratno vretence. Prvo nosi glavo, z drugim pa se glava obrača.
 
Ob vsako prsno vretence je na obeh straneh s sklepom pripeto po eno rebro. Spredaj pa so rebra zrasla s hrustancem na ploščato kost prsnico ali grodnico. Le zadnja dva para reber se prosto končata v mišičju. Prsnica, rebra in prsna vretenca hrbtenice sestavljajo prsni koš, to je koščena stena prsne votline. Varuje pljuča in srce, sodeluje pa tudi pri vdihavanju in izdihavanju zraka.

Kosti glave
Na vrhu hrbtenice je lobanja. Njene ploščate kosti deloma oklepajo in varujejo možgane, druge pa so ogrodje obraza. V teh so tudi varno nameščena čutila kot oko in uho, pa tudi vohalno in okušalno čutilo. Ogrodje obraza oklepa tudi ustno votlino. Kosti glave so med seboj negibljivo povezane s šivi. Le spodnja čeljustnica se spaja s sklepom in jo zato lahko premikamo, kadar žvečimo, govorimo itd.

Kosti udov
Skelet zgornjih udov je vezan na skelet trupa z oplečjem. Oplečje sestavljata dve ploščati lopatici in dve ključnici. Lopatici sta na hrbtni strani, ključnici pa se spredaj pripenjata na prsnici. Skelet spodnjih udov se z medenico ali okoljčjem pripenja na skelet trupa in sicer na križnjico. Skelet zgornjih udov je v glavnem zgrajen kot skelet spodnjih udov. Predvsem je iz dolgih kosti, kar je v zvezi z njihovo nalogo, to je s prijemanjem oz. premikanjem. Le v zapestju in nartu so kosti udov kratke in so udje v tem delu bolj gibljivi.

Skrb za okostje
Za razvoj okostja je potrebno skrbeti že v zgodnji mladosti. Organizem mora s hrano dobiti tiste snovi, ki so potrebne, da kosti otrde. Za pravilno kostenitev so potrebne rudninske snovi, zlasti kalcijeve in vitamin D. Vsega tega je dovolj v mleku, ki je polnovredna hrana za rastoči organizem. Pomanjkanje rudninskih snovi povzročajo slab razvoj kosti prav tako zob. To bolezen imenujemo rahitis. Vlažna, temna stanovanja brez sonca in nepravilna prehrana so glavni vzroki te bolezni. Najboljše zdravilo zanjo so hrana, bogata vitaminov in rudninskih snovi, ribje olje ter sončna svetloba. V rani mladosti je treba skrbeti tudi na pravilno sedenje in držo. Sključena drža povzroči ukrivljenost hrbtenice. Tudi nepravilna obutev lahko močno in trajno spremeni držo telesa. Visoki koničasti čevlji niso najbolj primerni za hrbtenico.

Poškodbe kosti in sklepov
Poškodbe sklepov so zvin in izpah ter prelom ali zlom kosti. Zvin je najpogostejša poškodba sklepa, do katere pride če pademo na roke nerodno stopimo ali skočimo. Kosti v sklepu ostaneta sicer na svojem mestu, čeprav sta se za hip sklepni ploskvi premaknili. Pri tem se ovojnica pretegne ali celo pretrga. Ker se pretrgajo tudi krvne žile in se izlije kri, se kmalu pokažejo modre podpludbe. Sklep oteče in ob gibanju močno boli. Sklep mora počivati nanj moramo polagati hladne obkladke vse drugo prepustimo zdravniku. Navadno zvinjen sklep obvežejo s trdno obvezo ali pa ga umavčijo.
Izpah povzročijo navadno isti vzroki kot zvin, le da se kosti v sklepu tako premaknejo, da niso več v pravilni legi. Pri tem se vedno pretrga sklepna ovojnica. Sklep močno oteče hudo boli in ga je nemogoče gibati. Kosti je treba čimprej spraviti v pravilno lego, kar naj napravi zdravnik. Izpahnjen sklep napravijo negibljiv z mavčevim ovojem. Prelom kosti spoznamo po tem, ker na kraju preloma kost močno boli oteče pojavijo se potpludbe in se spremeni oblika. Hujši so odprti prelomi, če je koža predrta in štrli kost iz nje . Pri tem je nevarnost da se rana okuži. Za vsako poškodbo kosti velja: ne uravnavaj poškodovanega uda, ker lahko napraviš še večjo škodo! Ponesrečenec sam drži ud v taki legi, da ga čim manj boli. V takšni legi je treba poškodovani del napraviti negibljiv. To napravimo tako, da obdamo zlomljeni ud z kako trdno oblogo, ki jo prej obložimo z vato ali cunjami. Vedno napravimo oporo čez dva sklepa. Nato ukrenemo vse, da pride poškodovanec čimprej v zdravniško oskrbo.