 |
30.11.2004
Zadnjih deset let je potapljanje z obogatenimi
mešanicami postalo popularno tudi med
rekreativnimi in tehničnimi potapljači, saj so spoznali, da
je potapljanje z dodanim helijem varnejše.
Tovrstno potapljanje nudi več užitka, zmes se zaradi svoje manjše gostote
lažje diha,
na ta račun je posledično manj akumuliranega ogljikovega
dioksida v telesu, zmes zmanjšuje narkotičnost
dušika ter izdatno pripomore h kakovostnejši
dekompresiji.
V grobem delimo tri vrste potapljaških mešanic,
ki temeljijo na heliju:
|
|
1. |
Triox - zmes kisika, helija in dušika v
kateri je vsebnost kisika 21% ali več. |
|
| |
2. |
Trimix - kakršnokoli razmerje mešanice
kisika, helija in dušika. |
|
| |
3. |
Heliox - kakršnokoli razmerje mešanice
kisika in helija. |
|
Uporaba Triox-a je zelo enostavna, saj je
potapljanje z njim enako zahtevno kot potapljanje z zrakom ali pa Nitrox-om,
vendar brez nadležne narkotičnosti dušika, ki je z dodanim helijem skoraj povsem
eliminirana. Helijeva zmes Triox, vsebuje 21% kisika ali več, zmanjšuje tveganje
nastanka hipoksije, saj je obogatena mešanica uporabna tik pod površino in ni
potrebe po dodatnih jeklenkah za potovalno zmes (travel mix) ali pa po dodatnih
dekompresijskih jeklenk, saj
 |
|
|
|
Analiza Triox "reef mix".
Za povečavo klikni na sliko.
|
gre običajno za rekreativno športne potope.
Vedno bolj priljubljena zmes je Triox 30/30 (30% kisika, 30% helija ter 40%
dušika), med potapljači znana tudi kot »reef mix«. Gre za mešanico
primerno za obisk podvodnega sveta do globine 30 metrov. Potapljači, vajeni
potapljanja z zrakom, so po potapljanju s Triox-om navdušeni, saj so med potopom
zbrani in večina po potopu ne čuti klasične potapljaške utrujenosti, ki so jo
vajeni pri potapljanju z zrakom ali Nitrox-om. Precej k temu pripomore manjša
gostota mešanice, ker je helij bistveno redkejši od dušika in s tem nastane
manjši upor pri dihanju, kar pomeni tudi manj zaostalega ogljikovega dioksida v
telesu. Za ostale, ki si želijo potapljati do 45 metrov, je namenjena zmes Triox
21/35, saj je potrebno zmanjšati delež kisika zaradi nevarnosti zastrupitve s
kisikom ter povečati delež helija. Za globlje potope Triox ni več primeren in ga
zamenja Trimix, ki je bolj optimalen, saj običajno vsebuje delež kisika v
vrednosti med 10 do 18% in deleže helija med 35 do 80%, kar zmanjšuje rizik
zastrupitve s kisikom
 |
|
|
|
Priprava Trimixa 18/45.
Za povečavo klikni na sliko.
|
in zmanjša možnost nastanka dušikove omame. Pri načrtovanju potopov
s standardnimi mešanicami Trimix (18/45, 15/55,
10/70) je potrebno upoštevati, da so zmesi, ki
vsebujejo delež kisika 16% ali manj povsem
neprimerne za dihanje na površini ali pa tik pod
njo zaradi nevarnosti hipoksije. Zadnja, najbolj
bogata mešanica s helijem je mešanica Heliox, ki
temelji na razmerju kisika in helija. Uporaba
Heliox-a je smiselna pri potopih, kjer je
potrebno v čim večji meri izničiti narkotičnost plinov,
ki delujejo na potapljača. Gre predvsem za zelo
globoke potope, kjer potapljači opravljajo
naloge in dela pri katerih morajo biti
maksimalno zbrani. Zgodovinsko gledano je bilo
potapljanje z visokim odstotkom helija
rezervirano le za komercialne organizacije,
vendar danes zaradi enostavnosti s pridom
uporabljajo tudi tehnični potapljači, ki so
spoznali vse prednosti, ki jih helij prinaša.
Čas je, da podrobneje spoznamo potapljačevega
prijatelja. Helij izvira iz grške besede helios
– sonce. S pomočjo spektroskopske analize so
ugotovili, da je 15% atomov na soncu
sestavljenih prav iz helijevih atomov oz.
helijevih jeder. Helij je kemijski element brez
barve, vonja in okusa. Je iz skupine žlahtnih
plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in
atomsko število 2. Žlahtni plin je oznaka
elementov osme skupine periodnega sistema.
Mednje spadajo helij, neon, argon, kripton,
ksenon in radon, njihova skupna lastnost je, da
so nereaktivni (inertni) in tvorijo malo
kemijskih spojin. Vrelišče in tališče helija sta
med najnižjimi med vsemi elementi; razen v
ekstremnih pogojih, obstaja le kot plin. Ta
drugi najpogostejši element v vesolju najdemo na
zemlji izključno kot naravni plin. Pridobivajo
ga z mletjem ali raztapljanjem mineralov, v
katerih je helij vključen in pa iz zemeljskih
plinov z zmrzovanjem ostalih sestavin, ki
nastajajo pri radioaktivnih procesih v
notranjosti zemlje. V atmosferi zemlje se nahaja
približno 0.5 ml helija v 100 l zraka.
Eden izmed razlogov, da sodoben potapljač želi
nadomestiti del dušika s helijem je dušikova
omama, ki predstavlja veliko večji problem, kot
pa je trenutno predstavljen v večini
potapljaških šol. Zmanjšana zmožnost treznega
razmišljanja in
 |
|
|
|
Dušikova omama je nevarna.
Za povečavo klikni na sliko.
|
odločanja pod vodo lahko postane
resen povod za neustrezno reakcijo, ki je lahko
v določenem trenutku življenjskega pomena.
Nešteta raziskovanja so pokazala, da dušikova
omama povzroča težave večini potapljačev z
zrakom že na globini 30 metrov ali plitveje.
Nekateri potapljači sicer vztrajno trdijo, da se
je na dušikovo omamo moč privaditi oz.
prilagoditi, vendar rezultati raziskovanj temu
nasprotujejo. Eden izmed zadnjih preizkusov je
potrdil znano dejstvo potapljanja z zrakom.
Potapljače, ki so vdihovali stisnjen atmosferski
zrak so pet dni zaporedoma, enkrat dnevno
potopili na globino 50m. V petih dneh so
potapljači počeli povsem enake napake in
nerazsodno odločali brez vidnega napredka ali
morebitne adaptacije. Potapljači so po potopu
sicer zatrjevali, da se privajajo na zmanjšano
možnost treznega razmišljanja, vendar so napake
ponavljali enako kot prvi dan. Fenomen
narkotičnosti dušika je znan že precej časa,
vendar fiziološki proces delovanja še ni
znanstveno dokazan. Najbližja znana domneva je
Meyer-Overtonova teza, ki trdi, da je narkotična
zmožnost plina sorazmerna s faktorjem topnosti
 |
|
|
|
Faktorji topnosti plinov.
Za povečavo klikni na sliko.
|
plina v maščobah. Iz tega se da logično
sklepati da plini, ki imajo višji faktor
topnosti v maščobah tudi delujejo bolj
narkotično. Helij je na dnu lestvice z
najmanjšim faktorjem topnosti v lipidih in je
zaradi te lastnosti primernejši kot dušik.
Naslednja prednost uporabe helija je majhna
molekularna gostota. Redkejši plin izboljšuje
sposobnost dihanja še posebej na večji globini
ter zmanjšuje akumulacijo ogljikovega dioksida,
ki v telesu ob povečani koncentraciji deluje
toksično in narkotično. Že dodatno delo dihanja
gostejšega plina (npr. zrak) lahko privede k
povečani vrednosti CO2 v telesu, kar posledično
vodi v zaostajanje CO2 v telesu. Poleg tega
odpade potreba po izjemno dragih in preciznih
regulatorjih, saj je dihanje redkejše mešanice
lažje tudi na povprečnih regulatorjih. Nadalje,
zaradi prisotnost helija v dihalni zmesi in s
tem manjše molekularne velikosti je povečana
sposobnosti praznjenja tkiv – dekompresije.
Delež dušika je nadomeščen z deležem plina, ki
se približno 2.65 krat hitreje polni in prazni
iz tkiv, kar sicer narekuje počasnejši dvig in
uvajanje koristnih globokih postankov. Produkt
slednjega pa je učinkovitejša dekompresija v
primerjavi z uporabo zraka.
Desetletja so potapljači uporabljali izključno
stisnjen zrak, v zadnjem času pa postajajo med
rekreativnimi in tehničnimi potapljači vedno
bolj priljubljene obogatene mešanice s kisikom
ter helijem. Razlog temu so ozaveščeni
potapljači, ki sledijo neštetim raziskavam, ki
dokazujejo, da zrak za potapljača ni najboljša
izbira. Potapljanje z zrakom prinaša slabosti,
kot so narkotičnost dušika, slabša možnost
izvedbe kakovostne dekompresije ter večja
gostota plina v primerjavi z modernimi
mešanicami, ki so obogatene s helijem. Naša
skupina že nekaj let s pridom izkorišča
rezultate raziskovanj in potrjuje, da je logična
izbira mešanice obogatene s kisikom v območju do
30 metrov in mešanice obogatene s helijem za
globlje potope nad 30 metrov.
 |
|
|
|
Priprava mešanice.
Za povečavo klikni na sliko.
|
Navkljub vsem
prednostim, ki jih prinaša potapljanje z
modernimi zmesmi je potapljanje z zrakom
ponekod še vedno priljubljeno, saj ga
zagovarjajo predvsem tam, kjer je slabša
možnosti nabave plinov in pa morda zaradi starih
navad. Dobava tovrstnih plinov se je v Sloveniji
z vstopom v EU poenostavila, saj je zmesi
obogatene s helijem moč polniti na več mestih za
primerno ceno. Nenazadnje, v potapljaškem
izobraževanju posvečamo precej pozornosti
potapljanju z modernimi mešanicami, saj je
uporaba in razumevanje v rekreativnem okviru
precej enostavna.
Kakorkoli, prihajajo novi časi, v katerih bo
potapljanje z zrakom samo še gradnik v fazi
zgodovinskega razvoja potapljanja. Prihodnost je
v uporabi alternativnih virov dihalnih zmesi.
Peter Lombar, instruktor potapljanja
|
|
Pripravi za tiskalnik
Komentirajte
članek
Pripravi stran za tiskalnik
