|
Da je oprema združljiva s kisikom, sta potrebna predvsem dva pogoja:
| - |
Deli opreme, ki so v neposrednem stiku s kisikovo atmosfero pod povečanim pritiskom,
morajo biti očiščeni. To pomeni, da je potrebno s teh delov odstraniti delce umazanije
(kamen, soli, ipd.), odstraniti je potrebno vse ogljikovodikove spojine (razmastiti). |
| - |
Material
teh delov, mora biti kemično obstojen ali
drugače povedano, mora biti obstojen
vkisikovi atmosferi (ne sme oksidirati).
Kisik sam po sebi ni vnetljiv, je pa zelo
močen oksidant. |
Pri rokovanju s kisikom, je
potrebno biti predvsem pozoren na dve stvari:
| - |
Preprečiti stik kisika s kakršnokoli gorljivo snovjo ter izločiti vse vire vžiga
(cigarete, električna orodja ipd.) |
| - |
Preprečiti nagla nihanja tlaka, predvsem stiskanje plina (pretakanje plina), kjer lahko
pride do naglega povišanja temperature. |
Zmotno je mišljenje, da je kisik vnetljiv ali da kisik eksplodira. Kisik je oksidant, ki pospešuje
gorenje. V grobem povedano, neka snov, ki se pri normalnem zračnem tlaku ter v atmosferi, kjer je
21% kisika vžge pri 100°C, se bo v 100% atmosferi kisika vžgala pri bistveno nižji temperaturi npr.
30°C. Zato je pomembno, predvsem iz varnostnih razlogov, uporabljati materiale z visokim vnetiščem (INOX).
Bolj kot je visoko vnetišče neke snovi, manj verjetno je, da bo prišlo do
tlenja ali gorenja.
Kako pripraviti opremo, da bo združljiva za uporabo s kisikom. Starejšo (rabljeno) opremo,
je potrebno najprej oprati s kakim detergentom, najbolje kar z detergentom za umivanje posode
(Cet, Svelto, ipd.). Ker so starejši regulatorji navadno polni vodnega kamenja ter drugih soli,
je nujno potrebno tak
regulator očistiti tudi teh nečistoč. Za
čiščenje raznih kamnov ter drugih soli, na
kromiranih površinah je najbolje uporabiti
klasična čistila za čiščenje kromiranih
površin, pip in podobnih artiklov (Cilit ali
kaj podobnega). Pri trdovratnejših nečistočah
lahko uporabimo za čiščenje tudi kako močnejše
sredstvo na primer WC NET GEL ali pa WC RAČKO.
Ampak pozor, ta čistila so zelo agresivna
ter lahko poškodujejo kromirano površino. Zato
je potrebno pri čiščenju s temi sredstvi precej
previdnosti. Površine čistimo s tem sredstvom
le toliko, da odstranimo najbolj trdovratno
umazanijo, nato postopek nadaljujemo s
kakim blažjim sredstvom.
Ko smo s površine odstranili vodni kamen, lahko
pričnemo z "razmaščevanjem" površine.
Predvsem je pomembno da odstranimo vso
silikonsko mast (ima relativno nizko vnetišče)
ter ostale sledove maščob (prstni odtisi,
olja ipd.). Primerna sredstva za razmaščevanje
so: trikloretilen ter čistilni bencin. Osebno
priporočam uporabo trikloretilena, ker le
ta ni eksploziven. Nekoliko težje se je znebiti
vonja po trikloretilenu, kar pogojuje nekoliko
več pranja na koncu čiščenja. Med vsako fazo
čiščenja je potrebno dele oprati pod tekočo
vodo, da tako odstranimo vse ostanke detergenta
oz. čistila iz predhodne faze čiščenja.
Postopek razmaščevanja ponavljamo toliko časa,
da odstranimo vso maščobo oz. nesnago. Če
nismo prepričani ali smo uspešno odstranili
vso nesnago, lahko to preverimo tako, da del, ki
smo ga čistili še enkrat pregledamo pod
UV svetlobo, kjer so lepo vidne razne nečistoče.
Ko zaključimo z razmaščevanjem, del operemo
še enkrat z detergentom ter splaknemo pod tekočo
vodo. Na koncu pa še del splaknemo z
destilirano vodo.
Naslednji pomemben korak je zamenjava tesnil.
Navadna gumijasta tesnila, sicer ravno tako
delujejo, ampak niso obstojna v kisikovi
atmosferi (oksidirajo ter razpadajo). Če
uporabljamo navadna tesnila, nam bo regulator začel kaj
kmalu puščati. Taka oprema NI VARNA! Tesnila,
na visokotlačnem delu, je potrebno zamenjati,
kot tudi čepek na batu prve stopnje z
materiali, ki so združljivi s kisikom (Viton
ali kak podoben material). Vsa tesnila ter premikajoče
dele je potrebno namazati z mazivom, ki pa mora
tudi biti združljivo s kisikom (OXYONE ali kaj podobnega).
Novih delov, kateri so izpostavljeni tlaku manjšemu
od 15 bar ni nujno potrebno čistiti, razen če
ugotovimo, da so zelo mastni ali pa je na
njih nabran vodni kamen ali druge soli. Poškodovane
opreme ne uporabljamo oz. predelujemo za
uporabo s kisikom, kot tudi ne za potapljanje.
Cevi, tesnila ter drugi drobni material, so
potrošni material in jih je potrebno poleg
rednega vzdrževanja tudi redno zamenjati.
Priprava opreme za uporabo s kisikom, ni nobena
znanstvena fantastika. Vsekakor pa vsakdo, ki se
spopade oz. ima željo na svoji opremi
izvajati eksperimente, se mora zavedati, da to
počne na lastno odgovornost in bo morebitne
posledice nosil sam. Preden se kdorkoli začne
spuščati v take in podobne poizkuse, je dobro,
da se malo posvetuje z bolj izkušenimi oz.
si prebere kaj od kisiku ter o pripravi opreme
za uporabo s kisikom. Oprema, ki je tako
pripravljena je kar se tiče možnosti "vžiga"
vsaj 10x bolj varna kot vsak regulator, ki ga
imajo v delavnicah za varjenje z eno samo
razliko; če gre v delavnici kaj narobe, lahko
še celo pobegneš, pod vodo pa žal te možnosti
nimaš ali pa je zelo majhna. Zato je potrebno
opremi, ki je namenjena za potapljanje,
posvetiti še posebno pozornost in je kaj
kmalu tudi 10 kratna varnost premalo.
|