Da je oprema združljiva s kisikom, sta potrebna predvsem dva pogoja:

Pri rokovanju s kisikom, je potrebno biti predvsem pozoren na dve stvari:

Zmotno je mišljenje, da je kisik vnetljiv ali da kisik eksplodira. Kisik je oksidant, ki pospešuje gorenje. V grobem povedano, neka snov, ki se pri normalnem zračnem tlaku ter v atmosferi, kjer je 21% kisika vžge pri 100°C, se bo v 100% atmosferi kisika vžgala pri bistveno nižji temperaturi npr. 30°C. Zato je pomembno, predvsem iz varnostnih razlogov, uporabljati materiale z visokim vnetiščem (INOX). Bolj kot je visoko vnetišče neke snovi, manj verjetno je, da bo prišlo do tlenja ali gorenja.
 
Kako pripraviti opremo, da bo združljiva za uporabo s kisikom. Starejšo (rabljeno) opremo, je potrebno najprej oprati s kakim detergentom, najbolje kar z detergentom za umivanje posode (Cet, Svelto, ipd.). Ker so starejši regulatorji navadno polni vodnega kamenja ter drugih soli, je nujno potrebno tak regulator očistiti tudi teh nečistoč. Za čiščenje raznih kamnov ter drugih soli, na kromiranih površinah je najbolje uporabiti klasična čistila za čiščenje kromiranih površin, pip in podobnih artiklov (Cilit ali kaj podobnega). Pri trdovratnejših nečistočah lahko uporabimo za čiščenje tudi kako močnejše sredstvo na primer WC NET GEL ali pa WC RAČKO. Ampak pozor, ta čistila so zelo agresivna ter lahko poškodujejo kromirano površino. Zato je potrebno pri čiščenju s temi sredstvi precej previdnosti. Površine čistimo s tem sredstvom le toliko, da odstranimo najbolj trdovratno umazanijo, nato postopek nadaljujemo s kakim blažjim sredstvom.
 
Ko smo s površine odstranili vodni kamen, lahko pričnemo z "razmaščevanjem" površine. Predvsem je pomembno da odstranimo vso silikonsko mast (ima relativno nizko vnetišče) ter ostale sledove maščob (prstni odtisi, olja ipd.). Primerna sredstva za razmaščevanje so: trikloretilen ter čistilni bencin. Osebno priporočam uporabo trikloretilena, ker le ta ni eksploziven. Nekoliko težje se je znebiti vonja po trikloretilenu, kar pogojuje nekoliko več pranja na koncu čiščenja. Med vsako fazo čiščenja je potrebno dele oprati pod tekočo vodo, da tako odstranimo vse ostanke detergenta oz. čistila iz predhodne faze čiščenja. Postopek razmaščevanja ponavljamo toliko časa, da odstranimo vso maščobo oz. nesnago. Če nismo prepričani ali smo uspešno odstranili vso nesnago, lahko to preverimo tako, da del, ki smo ga čistili še enkrat pregledamo pod UV svetlobo, kjer so lepo vidne razne nečistoče.

Ko zaključimo z razmaščevanjem, del operemo še enkrat z detergentom ter splaknemo pod tekočo vodo. Na koncu pa še del splaknemo z destilirano vodo. 

Naslednji pomemben korak je zamenjava tesnil. Navadna gumijasta tesnila, sicer ravno tako delujejo, ampak niso obstojna v kisikovi atmosferi (oksidirajo ter razpadajo). Če uporabljamo navadna tesnila, nam bo regulator začel kaj kmalu puščati. Taka oprema NI VARNA! Tesnila, na visokotlačnem delu, je potrebno zamenjati, kot tudi čepek na batu prve stopnje z materiali, ki so združljivi s kisikom (Viton ali kak podoben material). Vsa tesnila ter premikajoče dele je potrebno namazati z mazivom, ki pa mora tudi biti združljivo s kisikom (OXYONE ali kaj podobnega).

Novih delov, kateri so izpostavljeni tlaku manjšemu od 15 bar ni nujno potrebno čistiti, razen če ugotovimo, da so zelo mastni ali pa je na njih nabran vodni kamen ali druge soli. Poškodovane opreme ne uporabljamo oz. predelujemo za uporabo s kisikom, kot tudi ne za potapljanje. Cevi, tesnila ter drugi drobni material, so potrošni material in jih je potrebno poleg rednega vzdrževanja tudi redno zamenjati.

Priprava opreme za uporabo s kisikom, ni nobena znanstvena fantastika. Vsekakor pa vsakdo, ki se spopade oz. ima željo na svoji opremi izvajati eksperimente, se mora zavedati, da to počne na lastno odgovornost in bo morebitne posledice nosil sam. Preden se kdorkoli začne spuščati v take in podobne poizkuse, je dobro, da se malo posvetuje z bolj izkušenimi oz. si prebere kaj od kisiku ter o pripravi opreme za uporabo s kisikom. Oprema, ki je tako pripravljena je kar se tiče možnosti "vžiga" vsaj 10x bolj varna kot vsak regulator, ki ga imajo v delavnicah za varjenje z eno samo razliko; če gre v delavnici kaj narobe, lahko še celo pobegneš, pod vodo pa žal te možnosti nimaš ali pa je zelo majhna. Zato je potrebno opremi, ki je namenjena za potapljanje, posvetiti še posebno pozornost in je kaj kmalu tudi 10 kratna varnost premalo.