V zadnjih nekaj letih je športno potapljanje doživelo velik razmah. Nove tehnike, boljša oprema predvsem pa cenovno lažje dostopna oprema omogoča potapljačem raziskovanje podvodnega okolja, katero je bilo še pred nedavnim težko dosegljivo oz. je bilo dostopno le eliti potapljačev. V tem okolju najdemo tudi razbitine. Kaj sploh je potapljanje na razbitine in kaj so to razbitine?

Kaj sploh je potapljanje na razbitine in kaj so to razbitine? Razbitine so vsi objekti v morju, ki niso naravnega izvora ter so v večini primerov ostanki nesreč na morju, namernih potopitev ali gradenj na morju . Razbitine so lahko; potopljene ladje, podmornice, letala in drugi potopljeni objekti. Velika večina potapljačev lahko potrdi, da so najzanimivejši potopi, potopi na razbitine. Kljub temu, da se na prvi pogled potapljanje na razbitine bistveno ne razlikuje od potopa na grebenu ali steni pa temu ni tako. Potapljanje na razbitine je razburljivo vendar ob neupoštevanju določenih pravil tudi silno nevarno.

Pri potopu na razbitino se srečamo s težavami katerih pri potopih iz obale ni. Ker so razbitine navadno potopljene na odprtem morju je prvi problem s katerim se srečamo prevoz na lokacijo. Precej potapljačev je moralo odpovedati potop, ker so bili žrtve morske bolezni ali pa so pozabili del potapljaške opreme na obali. Če ste podvrženi morski bolezni vzemite pred plovbo tableto proti morski bolezni. Če pa ste pozabljivi vam bo zelo prav prišel spisek opreme. Ko ste na plovilu še enkrat na hitro pregledate spisek in opravite ponovno kontrolo ali je vsa oprema z vami na plovilu. Plovba na lokacijo lahko traja dlje časa. Pametno je, če se pozanimamo o predvidenem času plovbe in glede na to določimo kdaj bomo začeli s pripravo opreme ter oblačenjem.

Na sami lokaciji lahko naletimo na močne tokove ali valovanje. V tem primeru je ključnega pomena, da smo na lokacijo prispeli pripravljeni in bo tako naš vstop v vodo, organiziranje skupin ter spust na razbitino kar se da hiter. Veliko jih pri tem koraku pozabi na varnost ter v naglici postanejo površni. Že zaprt ventil na jeklenki lahko povzroči nevarne zaplete. Potrebno se je zavedati, da se potapljamo na lokaciji, kjer je dno lahko na globin 20 metrov ali več. Skok v vodo s praznim jopičem in zaprtim ventilom jeklenke je lahko hitro usoden za površnega potapljača. Torej, vzemite si čas in pred prihodom na lokacijo skrbno večkrat preverite opremo. Lokacije kjer so potopljene razbitine so navadno označene z bojo ali pa se plovilo sidra na razbitino ali v njeni neposredni bližini in se potegne posebej referenčno vrvico do razbitine. V vsakem primeru se na razbitino spustimo po referenčni vrvi. Spust v slabi vidljivosti je lahko zelo stresen že sam po sebi, če pa poleg tega še zgrešimo razbitino lahko v okolju brez referenc hitro nastanejo zapleti. Ves čas spusta kontrolirajmo plovnost ter hitrost spuščanja.

Sedaj pa je pred nami najlepši del, potop na razbitini. Da bodo naši potopi res izključno užitek pa spoznajmo nekaj pravil, katera veljajo na razbitinah. Razbitine so v glavnem starejši objekti ter kot vsi ostali objekti v morju podvrženi zobu časa in koroziji. Kovinski deli, kateri so pred davnimi časi varovali naše zdravje (ograje, vrata itd.) je rja spremenila v ostre igle in rezila. Nosilci, stropovi in tla so razpadla in so le kup nestabilnega železja, katero se lahko vsak trenutek sesede. Ladjo so naselili organizmi kot so školjke, škarpene, ugorji in drugi bolj ali manj za potapljača nevarni organizmi. Zavedajmo se, da smo gost v njihovem okolju in se temu primerno obnašajmo. Na razbitinah je kup predmetov iz davnih časov, kateri kličejo po temu, da bi radi bili v naši dnevni sobi. Odnašanje teh predmetov je le pokazatelj nekulture potapljača kot tudi zakonsko prepovedano. Pustimo te predmete kjer so, da bodo v njih lahko uživali tudi potapljači, kateri obiščejo razbitino za nami. Ladje, kot najlepše razbitine so polne prostorov, kateri ravno tako vabijo, da jih obiščemo vendar so hkrati vir velikih nevarnosti. Majhni prostori in prostori, ki nimajo direktnega izhoda ali pa je dnevna svetloba skrita očem potapljača lahko postanejo nerešljiv labirint za neizkušene potapljače. Ravno tako usedline, ki so se nabirale več desetletij na stenah plovila lahko nepreviden potapljač dvigne in še pred trenutkom viden izhod izgine. Naj bodo odprtine še tako privlačne ne silimo vanje in se raje se omejimo na zunanjost plovila ter večje, lepo prehodne prostore, kot so prostori za tovor ipd.

Za potapljanje na razbitine potrebujemo tudi nekaj dodatne opreme, ki jo pri potopih z obale običajno ne nosimo s seboj. Koristno je imeti s seboj podvodno svetilko s katero bomo pokukali pod špranje in luknje ter lažje opazili dobro skrito škarpeno ali jastoga. Skoraj obvezen del opreme je kolutek z vrvico ter signalna boja. To bomo uporabili v primeru da izgubimo sidrno ali referenčno vrv za dvig. Prav nam lahko pride tudi manjši podvodni nož, kajti razbitine so polne ribiških mrež in lahko se zgodi, da se nam kateri od delov opreme zaplete vanje. V tem primeru z nožem enostavno vrvico odrežemo. Skratka, pri potopih na razbitine moramo biti pripravljeni na nepredvidene dogodke in v dani situaciji moramo pravilno in hitro reagirati. Pripravljeni moramo biti na to, da bomo zapustili globino nemudoma in to brez iskanja sidrne vrvi. Torej ali s pomočjo lastne referenčne vrvi (signalna boja) ali pa celo dvig v modro. Pri dvigu stalno nadzorujmo plovnost in si ne pomagajmo z referenčno vrvjo tako, da se nanjo obešamo ali pa jo celo uporabljamo za kontrolo naše plovnosti. Če naletimo na skupino potapljačev, katera opravlja varnostni postanek na vrvi se raje oddaljimo nekoliko metrov in opravimo varnostni postanek kar v modrem pri tem pa pazimo, da nas tok ne odnese predaleč stran od vrvi.

Ker so razbitine običajno v globinah 20 metrov in več je dobro, če potop detajlno planiramo. Pazimo, da smo v rekreativnih – varnih mejah potapljanja, da imamo zadostno zalogo plina, dogovorimo se o postopkih v sili itd. Če želimo v potopu res uživati je zelo pomembno, da o razbitini izvemo čimveč zgodovinskih podatkov. Tako se lahko tudi delno vživimo v tedanje obdobje in tako razbitini vidimo v drugačni luči, kot bi jo sicer, če o razbitini ne vemo nič in nam predstavlja le kup železja. Vremenske razmere so na morju hitro spremenljive še posebno v poletnih mesecih velja pravilo, da potopi naj ne bi bili daljši od 90 minut. Če so potopi daljši, se lahko zgodi, da potop začnemo v sončnem vremenu in lepi vidljivosti, zaključimo pa ga v orkanskih valovih in vetru. Stara modrost pravi, da je zvonjenje po toči prepozno. Potapljanje na razbitine v okvirih rekreativnega potapljanja je varno in zabavno. Vendar kljub temu ne podcenjujmo potopa na potopljene objekte. Če vas posebej zanimajo potopi na razbitine si privoščite tečaj, na katerem boste pridobili potrebno znanje ter osvojili veščine za varen obisk podvodnih reliktov.

Podatke o nekaterih razbitinah lahko dobite na spletnih straneh v poglavju Razbitine ali pa v knjigi Tajne Jadrana avtorjev Danijela Frke in Jasena Mesića.