Vremenske karte
04.11.2003
Običajno so vremenske karte naš prvi in poleg satelitske slike edini stik s širšo podobo vremenskega dogajanja. Z nekaj izkušnjami lahko s pogledom na vremensko karto ugotovimo, kakšno vreme nas čaka, kje in kdaj bo pihal kakšen veter. S poznavanjem vremenskih dogajanj na večjem območju bomo lahko dobro razumeli tudi lokalne vremenske napovedi in pojave, ki vplivajo na elemente vetra ob morju.
 
Veter
Veter nastane kot posledica premikanja zračnih mas zaradi neenakomernega segrevanja površine zemlje in njene atmosfere. Posledica premikanja zračnih mas so zračni tokovi, ki so lahko vodoravni, navpični, poševni ali krožni.

Vetrovi na Jadranu
Na vzhodni Jadranski obali v glavnem ločimo tri najpogostejše tipe vetrov, ki lahko vplivajo na plovbo in posledično na potapljanje:
 
- jugo (vlažno toplo vreme)
- burja (suho hladno vreme
- maestral (stabilno poletno vreme)

Elementi vetra
Smer vetra določimo iz svojega položaja na horizontu in jo določimo po smeri, iz katere veter piha. Moč vetra je pot zračne mase, opravljene v nekem času (m/s, km/h, vozlih ali po Beaufortovi lestvici - glej povezavo. Jakost vetra merimo z anemometrom in je odvisna tudi od letnega časa.

Vrste vetrov
Zaradi lažjega razumevanja so vetrovom nadeli imena in jih s tem ločili glede na smer iz katere pihajo.
 

Za opis klikni na smer vetra ali ime vetra.

Tramontana (severnik)
Je veter, ki piha za hladno fronto iz severne smeri (N) in je običajno prehodnega značaja. Piha v vseh letnih obdobjih in je kratkotrajen. Prične pihati iznenada in je lahko preide v močan veter nevaren za plovbo. Običajno preide v burjo.

Burja (severovzhodnik)
Burja je suh, mrzel in sunkovit veter. Predvsem je to severovzhodnik, čeprav lahko piha vse od severa do vzhoda. Burja nastane, ko se razvijeta dve področji zračnega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom ali Sredozemljem. Pogosto se pojavi tudi lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajevanja zraka nad kraškimi dolinami, ki se potem vali čez obronke hribov ali čez sedla. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo močna. Burja piha čez vse leto, vendar je predvsem zimski veter. Lahko traja nekaj ur (poleti), nekaj dni, pa vse do teden ali dva (pozimi). Včasih doseže orkansko moč, tako močna burja ponavadi traja do dva dni. Burja piha od primorskih hribov navzdol proti morju in ustvari ostre valove, ki se lomijo in penijo. Anticiklonalna burja je, ko prevladuje visok zračni pritisk, vreme je lepo in vedro. Ciklonalno ali mračno burjo ustvarijo cikloni, ki se približujejo vzhodni Jadranski obali, spremlja jo oblačno in deževno vreme. Burja slabi, ko se oddaljujemo od obale 15 do 20 Nm.

Levant (vzhodnik)
Je prehoden, vlažen veter, ki nastane v zimskem času. Piha sorazmerno enolično iz vzhoda ali iz severovzhoda, prinaša deževno in hladno vreme. Nastane v brezveterju in preide v burjo ali jugo. Ta veter je značilen za severni Jadran.
 
Jugo (jugovzhodnik)
Je topel in vlažen veter, piha iz smeri ESE do SSE. Največkrat je to ciklonalni veter, ki nastane, ko se nahaja področje visokega zračnega pritiska nad vzhodnim Sredozemljem in nizkega nad Evropo. Piha vzdolž Jadranske obale in povzroča razburkano morje, spremljajo ga oblačno vreme in dolgotrajno deževje. Jugo je močan veter in razvije velike valove, vendar ga smatramo za manj nevarnega kot burjo, ker se počasi razvija. Valovi so bolj pravilne oblike in so pri isti višini daljši, kot valovi, ki jih povzroči burja. Nebo ob jugi je ibičajno je oblačno in pogosto tudi dežuje. Povprečna moč je 4 - 5 Beauforja. Poleti piha večkrat. Ko začne, piha do tri dni. Pozimi pa piha s presledki tudi tri tedne.

Oštro (južnik)
Je prehoden in kratkotrajen veter, piha iz južne (S) smeri.
 
Lebič (jugozahodnik)
Je nevihtni jugozahodni (SW) veter z velikimi valovi in spremljajo ga močne padavine. Na Jadranski obali ogroža tista pristanišča, ki niso zaščitena pred SW. Poleti nastopi kot veter lokalne toplotne nevihte. V drugih letnih časih ima lebič izrazite ciklonalne (frontalne) karakteristike. Pihati začne, ko se pojavi južno ali jugo-zahodno od Jadrana anticiklon, obenem se s severa približuje močan ciklon. Takrat na Jadranu začne pihati južni ali jugozahodni veter. Zaradi gibanja ciklona vzdolž Jadrana, veter čez nekaj časa naglo obrne na SW in doseže nevihtno moč, to je lebič. Največjo moč vetra spremlja najnižji zračni pritisk. Takoj po prehodu ciklona se začne moč vetra zmanjševati.

Ponent (zahodnik)
Piha iz zahodne (W) smeri in je nevihtni veter.

Maestral (severozahodnik)
Maestral je prijeten, priobalni, termični veter, ki nastane zaradi tega, ker se kopno podnevi hitreje segreva kot morje. Pri nas piha iz smeri WNW, po večjem delu Jadrana iz smeri NW, na skrajno južnem Jadranu pa celo iz smeri W. Pihati začne ob 10 uri, okrog 14 ure doseže največjo moč (okrog 4 BF) in preneha pihati pred sončnim zahodom.