Slika 1: Prikaz PDIS vmesnih postankov

V prejšnji številki smo najavili preizkus programske nadgradnje Uwatec Galileo PDIS, ki bo po navedbah proizvajalca pri izračunu upoštevala vmesne (globinske) postanke v potapljačevem profilu. Ali je snovalcem pri Uwatec-u to uspelo, lahko preberete v nadaljevanju tega članka.

Za lažje razumevanje primerjalnega testa bom uvodoma navedel nekaj dejstev, ki so plod raziskovanj v zadnjih desetih letih na področju dekompresijskih modelov in globokih postankov.

Zakaj vmesni (globoki) postanki?
Skoraj ni potapljača med nami, ki po potopu ni občutil utrujenosti ali zaspanosti po uspešno opravljenem potopu. Tudi globlji potopi s krajšim časom na globini povzročajo podobne simptome. Klasični dekompresijski modeli nam pri takšnih potopih narekujejo prvi postanek bistveno plitveje, kot je bila globina samega potopa. Nezadovoljni potapljači s klasičnim režimom so pričeli dodajati vmesne postanke in opazili drastično zmanjšanje zgoraj naštetih simptomov po potopu. Kot posledica tega, se je porajalo vprašanje, kako globok mora biti prvi vmesni postanek in kako ga izvajati.

Najprej obnovitev klasične metode izračuna
Pri teoretičnem delu dekompresijskega modela je potrebno vedno najti ravnotežje med zadostno dekompresijo (brez znakov dekompresijske bolezni) ter ekonomično dekompresijo (minimalna možna dekompresija pri kateri še ni znakov dekompresijske bolezni). Konvencionalni dekompresijski modeli, ki sta jih razvila Robert D. Workman in Albert A. Bühlmann strmijo k temu, da potapljaču dovolijo dvig do najmanjše možne globine "ceiling", ki temelji na omejitvi maksimalne vrednosti (M-vrednost) za določeno hipotetično "tkivo". Ekonomičnost takšnega modela je v tem, da se pri dvigu na najmanjšo možno globino, hitra tkiva ne polnijo več z inertnimi plini, počasna tkiva pa se polnijo le minimalno. V praksi se je potapljače učilo, da čim prej zapustijo globino in se dvignejo do prve dekompresijske obveze s predpisano hitrostjo dviga. Za tipičen potop, kjer je globina relativno velika, čas na globini pa kratek, nam model določi prvi dekompresijski postanek na relativno nizki globini. Hitra tkiva so praktično skoraj zasičena s plini, počasna pa le delno. Torej nam bodo hitra tkiva narekovala dekompresijski profil, ker so le-ta bližja M-vrednosti, kot pa počasna tkiva. Prvi dekompresijski postanek nam narekujejo tista tkiva, katerih zasičenost z inertnimi plini prva dosežejo M-vrednost. Na papirju se to odlično bere, vendar v praksi pogosto nastopijo zgoraj omenjeni simptomi po uspešno opravljenem potopu.

Slika 2: Analiza dekompresijskih režimov – Decoplanner (GUE)

Prednosti vmesnih postankov
Najboljša terapija za preprečevanje nastanka dekompresijske bolezni je vsekakor izvajanje pravilnega dekompresijskega profila. Podrobna analiza dekompresijskega modela nam razkrije, da vmesni postanki zmanjšajo oziroma preprečijo previsok naklon tlačne premice (Gradient factor). S poznavanjem tega dejstva ter spreminjanjem naklona tlačne premice ter dodajanjem globokih postankov se lahko gibljemo v dekompresijskem področju od najvišje dekompresijske meje do najglobljega možnega dekompresijskega postanka.

Na začetku so empirična opazovanja potapljačev privedla do dodajanja globokih postankov po lastnem občutku, brez prave strokovne ter fizikalne razlage takšnega dekompresijskega modela. Tovrstno dodajanje globokih postankov je velikokrat privedlo do tega, da so bili postanki opravljeni pregloboko ali pa so bili časovno nepravilni. Poleg tega se tkiva na globokih postankih še vedno polnijo s plini in s tem se podaljšuje skupen dušikov čas, kar je potrebno upoštevati pri plitvejših postankih.

Teorijo vmesnih postankov je prvi omenil potapljač ter morski biolog Richard L. Pyle. Iz njegove teorije je razvidno, da metoda pripomore k zmanjševanju pretiranega naraščanja naklona tlačne premice v primerjavi s standardnimi izračunanimi profili, vendar ni univerzalna za različne tipe potopov (različni časi ter globine).

Slika 3: Merilna visokotlačna komora

Po nekaj letih neuspešnega eksperimentiranja se je skupina WKPP (Woodville Karst Plain Project) lotila sistematične rešitve problema. Opravili so na tisoče različnih potopov in s primerjalno metodo nakazali na rešitev. Uporabljali so Dopplerjev ultrazvočni merilec, ki je pokazal prisotnost mikro mehurčkov v krvnem obtoku med in po potopih. Mehurčki so bili prisotni tudi pri potopih, kjer ni bilo znakov dekompresijske bolezni. Z drugimi besedami, potapljaču ni potrebno preseči M-vrednosti, da se v njegovem telesu pričnejo ustvarjati mehurčki.

Velike ter hitre spremembe naklona tlačne premice (Gradient Factor) v dekompresijskih profilih, pripomorejo k nastanku mehurčkov, ki vodijo v nastanek milejših znakov dekompresijske bolezni ali dekompresijske bolezni. Seveda je rešitev problema zmanjšanje magnitude naklona dekompresijske premice ali po domače uvedba novih vmesnih postankov na globini. S tem prijemom zmanjšamo prehitro naraščanje naklona tlačne premice (GF) ter zmanjšamo možnost nastanka mehurčkov.

Scubapro/Uwatec PDIS 1.4 (Profile-Dependent Intermediate Stops)
Za potrebe preizkusa nadgradnje PDIS 1.4 smo uprizorili dva potopa pod istimi pogoji, prvič z vključeno funkcijo PDIS, drugič brez in rezultate primerjali z našim izračunom, ki temelji na priporočilih skupine WKPP. Zaradi lažje primerjave smo tudi tokrat uporabili visokotlačno komoro v SDN-ovem laboratoriju.

Za osnovo smo uporabili potop iz prejšnjega članka, torej potop na globino 51 m za 20 minut. Prvo spremembo smo zaznali v 12 minuti potopa, ko nam je Galileo predlagal prvi vmesni postanek na 15 metrih in ga do konca časa na globini še nekoliko »poglobil« na 23 metrov. Sprva je kazalo, da PDIS samo prepolovi dejansko globino in uporablja Pyle-vo metodo, vendar nas je ob dvigu pričel zadrževati na različnih globinah, ki so nakazovale na nekaj bolj temeljitega. Algoritem je poslovna skrivnost, ki ga razvojni strokovnjaki pri podjetju Scubapro/Uwatec skrbno čuvajo. Prikaz PDIS podatkov je informativne narave, ki potapljača ne omejuje ali opozarja. PDIS le predlaga dvig z uporabo vmesnih postankov, ki jih je vključil poleg klasičnega izračuna dekompresijske obveznosti.

Diagram 1: Primerjava režima vmesnih postankov

Krivuljo dviga lahko spremljate na diagramu št.1, kjer je jasno razvidno za kakšen naklon gre. Siva barva označuje Galileo SOL z izključeno funkcijo PDIS, rdeča z vključeno in zelena barva, ki označuje naš izračun. V simulacijo potopa smo vključili dodatne varnostne postanke in podaljšali skupni dekompresijski čas. Izračun je predvsem informativne narave, saj nam omogoča lažji in nazorni prikaz uporabe koristnih globokih postankov.

Globina in čas na preizkusu sta povsem nerealna, saj je skrajna meja rekreativnega potapljanja 40 m. Pri pravem potopu bi seveda stisnjen zrak nadomestili z zmesjo obogateno s helijem 21/35 ter dekompresijsko mešanico EANx 50, vendar bi s tem težje naredili realno primerjavo, saj Galileo SOL v osnovi še ne podpira Trimix zmesi.

Splošna ocena nadgradnje je v osnovi pozitivna, saj je korak naprej, potapljaču nudi koristne informacije. Morda smo preizkuševalci pričakovali več, vendar smo se na koncu enotno strinjali, da namen ni krajšanju dekompresijskega režima, temveč povečanju varnosti, saj z uporabo globokih postankov, potapljač del dekompresijske obveznosti opravi že na globini in s tem ne tvega zapletov v plitvejšem delu potopa. Razlika v praksi je evidentna, saj smo pred preizkusom opravili nešteto podobnih potopov in se prepričali v koristnost globokih postankov.

Svetla stran nadgradnje je, da bo programska oprema zanesljivo doživela še kakšno revizijo in jo s tem približala dejanskim potrebam uporabnikov.

Hvalimo:
- Brezplačna nadgradnja
- Enostavna instalacija s priloženim programskim paketom
- Možnost programske nadgradnje v prihodnosti

Grajamo:
- Ni možna nastavitev prvega globokega postanka
- Ne omogoča nikakršnih nastavitev PDIS (samo ON/OFF funkcija)
- Ni Trimix podpore

Besedilo in slike:
Peter Lombar, inštruktor potapljanja
Preizkus opravljen v laboratoriju skupine Slodiver.NET. ©Junij 2008.

©2001-2008 Copyright by Slodiver.NET team, www.slodiver.net, ISSN 1581-7113