INŠTRUKTOR
Eden od pomembnih podatkov je prav gotovo število potopov, ki jih je inštruktor opravil. Praviloma je najbolje, če jih je čim več in so čimbolj različni (z enojno ali dvojno jeklenko, potopljene ladje, jame, jezera, reke, morje, pod ledom, različni temperaturni pogoji, vidljivost,...). Večje kot ima potopov in bolj različni kot so, več znanja lahko vnese v tečaj. Pogosto se dogaja, da ima inštruktor mnogo potopov a so vsi zelo podobni, v njih ni nobene raznolikosti, zato ne moremo pričakovati kvalitetnih informacij o okoliščinah v katerih inštruktor nima izkušenj.

Pomembna je tudi inštruktorjeva komunikativnost. Mnogi dobri potapljači namreč niso dovolj komunikativni in zato težko kvalitetno posredujejo znanje. Manjše število udeležencev zanesljivo nudi tako več priložnosti za zastavljanje vprašanj in njihovo podrobnejšo obrazložitev, kakor tudi večjo individualno pozornost in več vaje v vodi. Res pa je, da na tečajih včasih opazimo celo pomanjkanje vprašanj oz. ustreznega odziva tečajnikov.

Sama teorija ne more odtehtati praktičnega dela v vodi. Za to je "vodni" del tečaja najbolj pomemben. Bodoči tečajniki naj se pozanimajo koliko tečaj vsebuje predavanj in koliko časa bodo v vodi. Dolžina in temeljitost tečaja močno vplivata na varnost in udobje potapljača med potopi, ki jih opravi po koncu tečaja. Med tečajem bo inštruktor v vodi demonstriral določene veščine, nato pa jih bodo tečajniki poizkušali ponoviti. Na mnogih tečajih se določena veščina poizkusi izvesti le enkrat v bazenu, nato pa še enkrat v morju in s tem se dokaže da tečajnik določeno veščino obvlada.

Seveda pa s samo dvakratno izvedbo določene veščine še ne obvladamo. To samo dokazuje da je bil študent zmožen oponašati inštruktorja pod njegovim nadzorom in kontroliranimi (običajno ugodnimi) pogoji. Veščino v resnici obvladamo šele tedaj, ko jo večkrat izvedemo v neugodnih pogojih. Pri izvajanju veščin je potrebno strmeti za tem, da jih ne izvajamo samo med klečanjem na dnu temveč tudi med plavanjem v vodoravnem položaju. Marsikje, kjer se bomo kasneje potapljali, dna namreč ne bo, oz. bo pregloboko. Med daljšimi in obsežnejšimi tečaji ima tečajnik na voljo več časa za obvladanje življenjsko pomembnih veščin.

V primeru, da te veščine ne bodo dobro obvladane se lahko zgodi da tečajnikova potapljaška kariera ne bo dovolj dolga da bi lahko pridobil ustrezne izkušnje. Nekateri potapljači, ki so opravili začetni potapljaški tečaj se včasih pritožujejo, da se ne čutijo zmožne opravljanja samostojnih potopov. V primeru da ne najdejo priložnosti za nadzorovan potop v spremstvu izkušenejšega potapljača, se raje odpovedo nadaljnjim potopom. Taki potapljači naj se odločajo za dolge, obsežne tečaje, ki potekajo v klubskem okolju, kjer bodo lahko nadaljevali potapljanje pod okriljem izkušenejših kolegov.