POTAPLJAŠKE ŠOLE
Na trgu se pojavljajo različni potapljaški klubi, podjetja in posamezniki ki nudijo potapljaška izobraževanja. Vsak od njih si je moral pridobiti licenco – dovoljenje za organizacijo tečajev in s tem možnost izdaje potapljaških izkaznic.
 
Licenco so pridobili pri različnih potapljaških agencijah – šolah rekreativnega potapljanja, ki jih je zadnje čase po svetu vse več. Naštejmo nekaj najbolj razširjenih: PADI, CMAS, SSI, GUE, BSAC, NAUI,... Vsaka od naštetih ima svoje standarde, ki bolj ali manj natančno predpisujejo pravila katerih se morajo držati tako inštruktorji, kot tudi tečajniki in naj bi se jih držali tudi potapljači, ki so pridobili njihovo potapljaško izkaznico.

Standardi predpisujejo katero snov morajo inštruktorji tečajnikom podati, katere veščine mora tečajnik obvladati, na kakšen način se preverja znanje, maksimalno število udeležencev,... Seveda se standardi različnih šol med seboj zelo razlikujejo in dostikrat je težko reči kateri so boljši in kateri slabši. Nekateri so bolj liberalni od drugih, nekateri bolj primerni za določena okolja in določene vrste potapljanja.

Da je izbor ustreznega tečaja še težji, se je potrebno odločiti za eno od naštetih agencij in še inštruktorja ki poučuje po programu določene agencije. Izbira agencije je pomembna, saj vsaka predpisuje minimalna znanja, ki jih mora potapljač osvojiti, da uspešno zaključi tečaj. Vsekakor pa je bolj pomembna izbira inštruktorja, saj je bolje imeti dobrega inštruktorja ki poučuje po ne najboljšem programu, kot slabega inštruktorja, ki poučuje po dobrem programu (če agencija to omogoča).